Koliko stane svoboda?

Kaj je pravzaprav absolutna svoboda? Koliko svobode dejansko potrebuje nekdo, da se ne počuti omejenega? Je to subjektiven pojem? Je količina oz. obseg svobode odvisen od posameznika? Sta dejansko dve svobodi, ena v glavi ena pa fizična, pa sem samo jst vse pomešala?

Kaj pomeni bit svoboden? Bit brez obveznosti, brez ogovornosti, imet možnost it kadarkoli kamorkoli – ali to torej pomeni, ne bit navezan na nikogar, ne imet rad? Je svoboda, če se ne rabiš ozirat na nikogar, živet brez ure, imet toliko denarja, da ne rabiš razmišljat, kaj bo jutri, kaj bo čez deset let?

Ima popolnoma svoboden človek lahko družino ali ga slednja del nesvobodnega, ima popolnoma svoboden človek lahko prijatelje ali je zaradi njih že do neke mere (z)vezan (na določen kraj), je svoboden človek lahko brez denarja ali je brez denarja omejen?

Jst osebno sem še vedno mnenja, da je svoboda varljiv pojem in da je resnica v eni vrstici komada Joan Baez: Freedom is just another word for nothing left to lose. Da si popolnoma svoboden edino, če nimaš ničesar več za izgubit; ne prijateljev, ne partnerja, ne otroka, ne doma. Edino denar je po mojem treba imet, veliko denarja.

Si končno svoboden torej le, če si popolnoma sam, ampak pošteno loaded?

  • Share/Bookmark

7 odgovorov to “Koliko stane svoboda?”

  1. slikca komentira:

    jah, pomojem je to čist subjektivno…jst se počutim svobodna, tud če zdej ležim z vročino doma…vse dokler lahko počnem stvari ki jih mam rada, brez večjih težav, do takrat sem svobodna…

    abolutne svobode si pa niti ne želim…ker potem je čist brez veze, ker jst živim tud zarad ljudi okrog sebe…ja, zarad tistih ki me omejujejo in mi s tem “kradejo” svobodo…

  2. mici komentira:

    Biti svoboden ne pomeni, da nimaš nič več za izgubit, pač pa predvsem to, da si sposoben sprejet vsako situacijo, ki pride. da si zadovoljen s tem, kar imaš.
    Da se ne mečeš po tleh, če nešesa, kar si fuuul želiš, ne dobiš; da nisi totalno na psu, če ti nekdo reče: “Ej stara, smo se zmenil brez tebe – bomo šli sami.”; da nisi odvisen od ljudi, dogodkov, tudi denarja … preprosto, da znaš bit zadovoljen s tistim, kar imaš.
    Tudi če je to velika familija, ki ti ne da dihat al pa en sam samcat človek, na katerega se lahko obrneš; tudi če to pomeni, da maš denarja, da si lahko r** z njim brišeš ali pa da ne veš, ali si boš lahko privoščila frišen kruh ali pa bo treba spet čakat do večera, da ga bodo prodajal po polovični ceni; tudi če si zdrav in ti nič ne fali ali pa se vsako jutro, ko odpreš oči bojiš, da ne boš mogla vstat s postelje,…

    Mal sem se razpisala…ampak zame svoboda ni v tem, da imam vse, več kot drugi, da imam kolege, familijo, da imam službo, denar, … pač pa da vse, kar imam znam sprejeti za svoje. Da znam reči tudi NE oz. da se znam kakšni stvari odpovedatiin da znam sprejeti, da nečesa nimam (zdravja, frišnega kruha, …) in pri tem nisem zagrenjena in se ne počutim zaradi tega za nič prikrajšano. ;)

  3. cyco komentira:

    Svoboda je stanje duha. Pogojeno je s 100% zaupanjem do sebe in v primeru dueta tudi do druge osebe (in seveda vice versa).

  4. Mr. Mojo komentira:

    Sam majhen popravek – komad je od Krisa Kristoffersona.
    :)

  5. sandokhan komentira:

    Jst samo lahko potrdim, da je svoboda dejansko varljiva in da je bit popolnoma svoboden nekaj najbolj depresivnega kar se ti lahko uspe posrečit. Ja.
    Bit svoboden z nekom, ki ga imaš rad …

  6. Marija komentira:

    Zame je svoboda to, da mislim, govorim, počnem to, kar si želim, ob tem, da se zraven zavedam, da je svoboda sočloveka ravno toliko vredna kot moja. Pomemben del svobode, v odnosu do sebe, pa je predvsem zavedanje, kaj hočem početi in zakaj. :-)

  7. MihaHa komentira:

    Filmsko, kao, da ne smeš met v lajfu stvari, od katerih se nisi sposoben posloviti v petih minutah. Sam to je malo preveč frajersko rečeno. Po moje. Po Evaldovo se sliši mogoče manj naduvano, a bolj resnično. Vse ti mora biti prav. Se pravi, kakorkoli situacija že bila zajebana, sprejeti jo, jo vzeti za edino možno in ne hrepeneti po nečem, česar očitno ne moreš imeti. Biti zadovoljen. Neprisiljeno in brezpogojno. Že sliši se zajebano, ane? Najbolj fino si je pa, ali pa celo moderno, vsake toliko smiliti se samemu sebi in si lagati, da v bistvu pa si; mogoče pa sem srečen.

Komentiraj

Vi ste prijavljen za komentiranje.